Zdaj govori kritik

»Izjemno pomembna je tudi fotografija, ki s poudarjanjem odtenkov in s filtri ustvari svojevrstne dramatične učinke.«

»Montiranje zgodovinskih posnetkov nas od dogajanja ne oddaljuje, temveč mu daje dodatno prepričljivost: zbližuje fikcijsko in dokumentarno.«

»Bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci.«

»Skorajda ni likovnega področja, v katerem mojster ne bi izrazil svojega umetniškega jaza polnokrvno in prepričljivo.«

»Izvrstnega domišljijskega inovatorja, ki vsak fragment likovnega dela izpostavi in ga naredi vidnega.«

»Tudi lik Tita je smešen na soroden način, prek stereotipizacij; v delu Adolf in Eva namreč nastopa kot megalomanski, premeten ženskar, ki živi na veliki nogi.«

»Kljub biografski smiselnosti Tita kot 'balkansko gostoljubnega' šarmerja, ki nenehno pije slivovko in rakijo ter kadi Davidoff, te stereotipizacije zaradi časovne distance in pogostosti nekoliko izzvenijo tudi kot orientalistični poudarki.«

»Idejna raven Adolfa in Eve nam like predstavlja kot svojevrstne arhetipe, ki se, ne glede na zgodovinski trenutek, nekako udinjajo in ustvarjajo enake politične tokove, kot jih iz zgodovine že dobro poznamo.«

»Prinaša nam uvid, da se zgodovina v variacijah vedno znova ponovi in da duh nacizma še vedno – ali celo vedno bolj – živi med nami.«

»Razkošna predstava, ki se ne boji padca v ekstatičnost«

»Hoult je dovolj izkušen v vlogah deške naivnosti, da v Renfielda vdahne milino in iskrenost.«

»Nicholas Hoult ni karizmatičen kot Drakulov depresivni asistent.«

»Renfield ni polnokrven lik, prej skupek lastnih okoliščin in težav.«

»Ne pričakujte resnih ali čustvenih uvidov v Renfieldovo psiho.«

»Pesem ne nazadnje ni nič drugega kot zelo oseben in zelo poseben način govora; zastrt, enigmatičen, prirejen, olepšan, ritmiziran, včasih izgine celo sleherno sporočilo in ostane samo jezik, ostanejo besede, ki se trudijo spomniti pomenov in potrebujejo bralčevo pomoč.«

»Ja, in ker v naši družbi dober človek postaja neopazen luzer. Dober človek se razdaja, dober je ravno zato, ker je dober za druge, ampak žal v tem solidarnostnem razdajanju izgublja moč. Če pa bi akumuliral moč – magari v imenu nečesa dobrega –, bi se ta moč prej ali slej sprevrgla v zlo.«

»Zato se na koži lahko zgodijo najlepše stvari, vendar tudi največja grozodejstva. Z dotikom lahko ponižaš človeka bolj kot z besedo, bolj kot z udarcem.«

»Hoja po vrvi, kjer je le malo postankov«

»Sprva se zdi, da gre za suhoparnega 'birokrata' z imenom Ivo Jež...«

»In to vas postavi na ministrstvo za promet in telekomunikacije...«

»Libretist je odrekel bahavi sladkosti Mannove zgodbe in namesto tega s svojimi značilno kratkimi dialogi ustvaril 'kondenzat te tako preproste kot občutljivo eksistencialne vsakdanje tragedije'.«

»Tako kot njegov morda veliki vzornik Richard Strauss zna Vito Žuraj jezikovne podobe libreta prevesti v zvok, jih uglasbiti.«

»Žuraj zložil glasbo, ki je 'zadela v bistvo, v vokalnih linijah, prizorih in klavirskem izvlečku'.«

»Smoletov tekst Goran Schmidt oklestil tako, da zažari kot čista agitka, verzi, ki so v desetletjih postali rekla, se svetijo v absurdnosti, ki ima seveda veliko več s stalinizmom kot s Sofoklesom«

»Zapravljanje časa.«

»Malo več kot le nenavaden privesek Veščeca, ki ne more stati samostojno.«

»Droben, pristen, sugestiven odsev resničnosti.«

»izžareva naelektreno čutnost, razžarjenost, kdaj tudi srh, toda nikoli patetičnosti ali samopomilovanja.«

»Celo takrat ne, ko se zdi, da podobe, misli in občutja kar sami neustavljivo vrejo iz ust.«

»dobesedno do krvi zareže v kožo in meso s polnokrvnimi podobami, boleče verističnimi opisi, neizprosno ekspresivnim podajanjem življenjske zgodbe, trzajočim ritmom in drgetavo zvočnostjo«