Zdaj govori pisatelj

»Seveda si lahko prihodnji teden spet premislim, morda že z naslednjim poglavjem, ki ga napišem. Tako je pri vrtnarjenju.«

»Moje pisanje se je ukvarjalo s Teboj, v njem sem tožil samo o tem, o čemer nisem mogel tožiti na Tvojih prsih.«

»Ob premišljevanju, zbiranju, iskanju podatkov in pogovorih se ti ustvarjajo slike. Te vtise sem hotel strniti v neko leposlovno delo, ki je izmišljeno, katerega akterji so izmišljeni in prizorišča dogajanja. Hkrati pa sem želel, da bi vse to zelo, zelo spominjalo na Zasavje.«

»Tudi za nas je dobro, da se dotaknemo zemlje. Mi in naši otroci potrebujemo priložnost, da stopamo po sveti zemlji, po tem zadnjem neminljivem kraju vsega, kar živi. Ohraniti moramo svoje svete kraje, da bomo poznali svoje mesto v času, svoje doseganje večnosti.«

»Če je to res, potem si ne znam predstavljati, kako bi bil njegov zadnji roman brez restrikcij.«

»Se življenja teh likov korenito spremenijo.«

»So potniki na letu 006 tri mesece kasneje dvojniki, replikanti, alter-egi ali kloni?«

»Fantastične zgodbe, čudovite zgodbe vseh vrst.«

»Če se zavzemam za človekove pravice, če ne maram nacionalizma, če me zanimajo pravice žensk, so to zame civilizacijski dosežki, nikakor pa ne levičarstvo ali desničarstvo. Če kdo misli, da sem zaradi tega levičar, pač sem.«

»Moja književnost ne temelji na škandalih, temveč na jeziku, težave z rojstnim krajem pa izvirajo bolj iz nekaterih mojih stališč do življenja. Čeprav duhovniki v Liki govorijo, da sem anarhist ali komunist, nisem ne levičar ne desničar.«

»Name se je začel zlivati gnev, pritegnil pa sem tudi pozornost srbske javnosti, ki sicer sodnike dojema kot korumpirane tipe v službi kriminala.«

»Vse so nam vzeli: imajo nafto, imajo denar, zdaj nam bodo vzeli pa še kriminal? V kriminalu smo tradicionalno vendarle precej dobri!«

»Kot sodnik je človek zelo omejen okrog tega, kaj in kako lahko reče. Naš posel so dokazi.«

»Najhujša nočna mora vsakega sodnika je vseeno strah, da bi obsodil nedolžnega človeka. V literaturi je lažje, tu je vse mogoče.«

»To, da sodnik po tridesetih letih dela še vedno nosi vsak primer s seboj domov, je romantična predstava – pa tudi ne bi bilo dobro, če bi se to dogajalo.«

»Mislim, da sem dojel, v čem je bi ključ uspeha. Če bi od samega začetka napovedal, da bom pisal o travmatičnih stvari, vsaj pol ljudi knjige ne bi niti vzelo v roke.«

»Novinarkini članki so nekaj časa izhajali kot podlistek in me globoko pretresli.«

»Veliko manj, kot si ljudje morda mislijo.«

»novo lahko nastane le, ko ali če se staro konča«

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen.«

»Nevarnost . . . je v odsotnosti enotnosti, v pravici, ki jo ima vsakdo, da strelja po svoje . . . Kaj pomeni vse to? Razkosanje. In kaj potrebujemo? Enotnost . . . Sklep je diktatura.«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje...«

»To se je dokončno zgodilo ob soočanju s prizoriščem človeške smrti v nacističnih koncentracijskih taboriščih.«

»Kot je še dodal, je bil Pahor po svojih izkušnjah, znanju in vizijah kozmopolit...«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje.«

»Morale pri nas goreti knjige in kako smo bili brez jezika.«

»Bomo morali prej ali slej dobiti sodobnega Collodija, ki bo otrokom povedal zgodbo naše preteklosti.«

»Najprej verjeti v svet. Težko je verjeti v svet, zelo težko, toda če moraš v nekaj verjeti, da bi preživel, je to vera v ljubezen.«

»Morda bo oče nekoč, ko bo kaj ustvaril zase, prišel in ga odplačal. Kadar je lahko, je jokal za materjo in očetom.«