Ključna beseda: književnost

»Zanimivo je Galland knjigi dodal nekaj zgodb, ki jih ne najdemo v nobenem arabskem izvirniku Tisoč in ene noči.«

»Sam je zgodbe obravnaval kot natančen odsev arabskega življenja, ki se po njegovem mnenju od srednjega veka ni bistveno spremenilo.«

»Med 1885 in 1888 je objavil svojo izdajo, ki jih je sklenil s 50 stranmi dolgim esejem o homoseksualnosti.«

»Iz sebe«

»V človeku mora biti vse čudovito«

»In ve, da prvi sam je z njim – odrešen.«

»Bistvo feminizma je v izobraževanju posameznika ali posameznice.«

»Šla sem v otroška leta, v preteklost, skozi asociacije.«

»Danes ne bi ljubili tako, kot ljubimo, če Sapfo ne bi napisala niti enega verza, če Shakespeare ne bi napisal niti ene drame in če Marina Cvetajeva ne bi sestavila svojih pisem Pasternaku in Rilkeju.«

»Samo figura, nujno potrebna za vzdrževanje navidezne normalnosti.«

»Mi s pestjo udarjamo samo po domači mizi, k sosedovim pa tečemo takoj, ko nas pokličejo, in se pred tem še lepo vljudno sezujemo.«

»Žal sredi te deluje tudi glavni junak kot po lastnih besedah 'samo figura, nujno potrebna za vzdrževanje navidezne normalnosti'.«

»Torej ni razlike med Luno in Zemljo? - Očitno ne. - Še ni deset let, odkar je bil v Rimu nekdo sežgan. Pisal se je Giordano Bruno in je trdil ravno to.«

»Kar nas oblikuje«

»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«

»Inventar brazgotin. Še zlasti tistih na tvojem obrazu...«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina...«

»SPOMIN bistri zabrisano obliko...«

»Včasih imam občutek, da sem dognal, kakšen krog je to, a se mi globlje spoznanje že naslednji hip izmuzne.«

»Glavo imaš za to, da razmišlja o težkih stvareh. Za to, da razume nerazumljivo. To je samo po sebi smetana življenja. Vse ostalo je živ dolgčas.«

»Ničesar drugega nismo potrebni kot spremembe.«

»Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes. Ležal je na hrbtu in hrbet je bil trd kakor oklep.«

»In če to, kar pišem, lahko pomaga rešiti tudi življenja drugih ljudi, potem me to osrečuje bolj kot kar koli drugega.«

»V nekem smislu sem vedno vedel, da lahko pisanje rešuje življenja, morda je rešilo celo moje življenje.«

»Ko pišem, na neki točki vedno dobim občutek, da je to besedilo že bilo napisano, da že nekje obstaja, ne v meni, ampak zunaj mene, in da ga moram samo še zapisati, preden besedilo izgine.«

»Roman sem tako napisal, v enem zamahu, v enem samem neprekinjenem gibu, ki ni terjal pike.«

»Počasi se sprehodi proti mikrofonu, z rokami v poševnih sprednjih žepih, palca kažeta drug proti drugemu. Ko začne brati, se mu kolena upognejo, desnica zaniha naprej in nazaj – kot neandertalcu, ki si čestita, ko je vrgel prvi kamen.«

»Z veseljem, reče ta in si ne da besede vzeti. Znam peči, kuhati in pražiti pa tudi cvreti, a če povem popolnoma odkrito, od vsega znam najbolje speči pito.«

»Priznam: težko pišem. Le jecljam. Jaz, pesnik, mojster klasičnih oblik, profesor verza. Bilo bi me sram, če bi študentje vedeli. A dotik peresa in papirja me paralizira. Nerodno raste pesem iz tišine.«

»… in dnevikiv predzgodovini žgali so nas kot raneglej! kako skopne... stvari kismo jih cvet imenovali ob mrtvem viru zelene.«