»Počasi se sprehodi proti mikrofonu, z rokami v poševnih sprednjih žepih, palca kažeta drug proti drugemu. Ko začne brati, se mu kolena upognejo, desnica zaniha naprej in nazaj – kot neandertalcu, ki si čestita, ko je vrgel prvi kamen.«
»ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino«
»skrbno, natančno, s številnimi navedki, citati in opombami pojasnjuje in podaja kulturne kontekste, hkrati pa s svojo upovedovalno virtuoznostjo prenaša bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je to potrebno«
»In ko zdaj za namen tega pisanja izkoriščam sijajno tehnično pridobitev poslušanja oddaj iz arhiva, ugotavljam, kako lahko tudi drobci posameznih oddaj, ki so zares pritegnili pozornost, v poslušalcu ustvarijo vtis neke celote, ki nastaja in raste nenehno, ves čas, od jutra do jutra, iz tedna v teden, iz leta v leto ... Ta vtis, ki ga je možno opisati, kot sem poskušala v prejšnjih vrsticah, je lahko tako pristen in celovit samo zato, ker je ta program zelo natančno profiliran. Za to so potrebni dogovorjeni standardi, ki jih je treba spoštovati. In so potrebni ljudje, ki to vedo. In znajo. To je vse.«