»Živel okrog dvatisoč (rojen še med drugo svetovno), okušal dvajsetega stoletja govno, zapustil o tem nekaj rimanih zapisov.«
»Ni bil ne samozavesten, kar si je javnost mislila o njem, ne do kraja zaupljiv, kar smo verjeli ob najbolj intimnih srečanjih.«
»In mi je naprej pripovedovala o tistem kraju, kjer je bil njen izvor oziroma izvir. O dolinah med hribi, kjer pozimi sonce vzide šele malo pred poldnevom in zaide že ob dveh popoldne.«
»Ljudje danes še vedno beremo poezijo in romane, a jih ne živimo več. Od pomanjkanja poetičnosti v resničnem življenju pa bolita duša in telo ... Zato bomo letos na festivalu Sanje svojo bit in misel, utrip in smisel zarisovali v prostorsko-časovne linije poetske stvarnosti. Po obdobju, ki nas je odrezalo drug od drugega, od tega, da bi lahko živeli in dihali poetsko, se zavedamo, kako nujno je obnoviti in zaščititi prostor človečnosti, pesništva, domišljije in svobodne biti, okrepiti korenine svoje notranje narave.«
»Z izbrano temo želimo začeti razpravo s knjižnimi ustvarjalci o pomembnosti človeške bližine, dotika in pristne komunikacije, o posledicah prepovedi druženja v času pandemije, pa seveda o tkanju stikov z drugim in drugimi – z drugimi svetovi, z drugimi kulturami, z drugimi miselnimi obzorji, preko knjig in branja.«
»Ozaveščanje bralne kulture, neposreden stik občinstva z izvirnimi avtorji različnih generacij in opozarjanje na dosežke slovenskega leposlovja.«
»Nimam vpliva na svet, lahko pa vanj dregnem z basnimi. Na primer z basnijo o tem, zakaj so ljudje na vhodu v skupščino goli. Zato ker je nasproti banka, ki jim je pobrala vse.«
»Otroke zabaval s kulturnim programom, medtem ko bodo starši lahko mirno uživali v mestu … oziroma na prireditvah festivala Mesto knjige.«
»… da se je v njem naselil duh volka, ki pogreša svoje srce, ki želi teči čez planjave in po gozdovih, ujet v starčevsko telo pa je nemočen, zato divja, nori, grize, in to starca boli. Zato ne vpije samo on, vpijeta oba.«