»Upodobitev mučne ljubezenske afere z razkošno strukturo, ki prepleta osebne in nacionalne preobrazbe. Tako kot NDR se tudi zgodba začne z optimizmom, razplete pa grozno.«
»Uporaba črnogorščine je še vedno nekakšen tabu. Tako stališče imajo predvsem tisti, ki izhajajo iz razmišljanja, da drugačnega in drugega ni. V 21. stoletju se mi to zdi grozno, saj imamo ogromno različic. To se mi zdi zelo protislovno, razočarana sem nad tem.«
»Prihajam iz majhnega kraja, iz Kolašina v Črni gori. Od nekdaj se mi je zdelo dragoceno samo tisto, kar človek sam ustvari. Če ti drugi pri tem pomagajo ali če ti naredijo medvedjo uslugo, to res ni dobro. Pri pisanju je to še posebej izrazito. Bralci imajo največjo vlogo pri tem, kako je neka zgodba, pesem ali knjiga sprejeta. To mi največ pomeni.«
»Pesem je nastala prve dni julija 1925. Takrat je Kosovel komaj dobro prišel domov na počitnice, ko je pri svojem očetu naletel na kmeta Jožeta Petelina – 'Gabršena', ki se je prišel posvetovat k njemu o svojih stvareh.«
»Morda zato, ker se je oglasila prezgodaj, kulturna in politična otoplitev se je zgodila leta 1952 na ljubljanskem pisateljskem kongresu in po Stalinovi smrti, ali pa čisto preprosto zato, ker je bila ženska in znotraj patriarhalne družbe 'pozabljena polovica'.«
»V drami se Svetina na pretanjen način sooča z življenjem Ade Škerl, nepriznane in zanikane pesnice v našem prostoru, kar je velika kulturna sramota, in predvsem tudi z njenimi osnovnimi dilemami.«
»Maryse Condé je velika pripovedovalka zgodb, v katerih opisuje opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, v jeziku, ki je tako precizen kot preplavljen s čustvi.«