»Veseli me, da lahko prevajam iz tako čudovitega jezika, kot je litovščina, in da imajo slovenske založbe posluh za litovsko literaturo in izkazujejo čedalje večje zanimanje zanjo. Te nagrade sem strašno vesel in zanjo bi se lahko zahvalil mnogim, ki so mi stali ob strani na moji prevajalski poti, a najbolj sem hvaležen litovskim pesnikom in pisateljem, ki pišejo sijajno literaturo in si nedvomno zaslužijo mesto v slovenskem prevodu.«
»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«
»Esejistika se mu namreč zdi 'tista najbolj neposredna zvrst, kjer lahko že na začetku poveš svoje mnenje, izraziš svoje stališče in ga vkomponiraš v čas'. Hkrati lahko 'uporabiš vso artilerijo svojega spomina', saj gre tradicionalno za odprto formo, ki dopušča tudi kakšne iracionalne, poetične vložke.«
»Nam 'izstopi' iz vsakdanjosti, utečenosti in navajenosti velikokrat v literaturi omogočijo drug pogled oziroma perspektivo in za to si je prizadeval tudi v esejih.«
»Knjiga esejev nastala v času negotovosti, ko je na lastno pobudo izstopil iz redne službe. A ta negotovost je bila, kot je dejal, nujna, saj prej 'ni reflektiral nekaterih stvari'.«
»Vendar tudi ni mogla, saj bi jo moral potem napisati z opombami in te opombe bi bili ti eseji.«
»Njuna literarna svetova se ne bi mogla bolj razlikovati, vendar oblikovno nadvse prefinjene Dantejeve tercine in kakor iz brun zbite, pa skrajno ekspresivne rimarije očeta Romualda, polne prvinske ljudske čustvenosti, povezuje marsikaj, še najbolj pa tema odrešenja.«
»Kristusovo odrešenjsko trpljenje so očetje kapucini v Škofji Loki na najbolj nazoren način prikazali svojim vernikom, veliki Alighieri pa je trpljenje grešnikov v peklu in vicah opisal tudi kot opomin za prehod duše k višjemu odrešenjskemu spoznanju.«
»romanom ni treba odslikavati sodobnega življenja in sodobnega sveta, da bi bili relevantni«
»ustvarila svet onkraj naše najbolj divje domišljije, obenem pa nam je tudi povedala nekaj o tem, kaj pomeni biti človek«
»Gre za groteskno politično satiro, pravzaprav neke vrste politično noir srhljivko, ki odpira vprašanja politične in družbene tranzicije, vloge nacionalne kulture v sodobni družbi, prepada med politično elito in državljani ter posameznika v igri statusa in moči. Roman je napisan izrazito sveže, narativno kompleksno, sodobno in prepričljivo.«
»Vsekakor ima vojna v slovenski literaturi pomembno mesto. Zato ne preseneča, da je nekaj največjih slovenskih literarnih imen, na primer Edvard Kocbek, Vitomil Zupan, Lojze Kovačič, povezanih prav z vojno tematiko.«
»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«
»Ko ga je spraševal, so bile njegove oči videti nestalne in negotove, kot bi se v njih pojavljal dvom, da ni mogoče primerjati otroštva obeh, globlje in bolj rezko pa vtis, da mu je bil tisti njegov sin delno tuj, saj je govoril z drugačnim naglasom in morda zbiral školjke.«