»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«
»Ko ga je spraševal, so bile njegove oči videti nestalne in negotove, kot bi se v njih pojavljal dvom, da ni mogoče primerjati otroštva obeh, globlje in bolj rezko pa vtis, da mu je bil tisti njegov sin delno tuj, saj je govoril z drugačnim naglasom in morda zbiral školjke.«
»'Ne govoriš. Niti z menoj nočeš spregovoriti,' je rekel Giordano. Spodnja stena je bila poraščena s školjkami, med katerimi sta prežala dva raka. Galeb je počasi letel nad njima, iz letenja pa se je zdelo, da je njegov cilj še daleč.«
»V tem prostoru je bil determinanten tako za soočanje s preteklostjo kot s sedanjostjo. Meni osebno pa je pomembno to, kar me je naučil: kaj je absolutno zlo in da obstaja absolutna ljubezen.«
»Sramotno je, da kar 40 let ni bilo državne založbe, ki bi izdala Nekropolo. Menim, da je to najpomembnejše tržaško delo druge polovice prejšnjega stoletja.«
»S Clemensom J. Setzem je Nemška akademija za jezik in književnost počastila jezikovnega umetnika, ki s svojimi romani in pripovedmi vedno znova raziskuje mejne teme človeštva.«
»Kot kava s smetano. Ne moreš biti samo bel ali samo črn. Popolnost je v kombinaciji, v pravem razmerju in sprejemanju različnosti. … Črnina bolezni me v bistvu pripravlja na belino onostranstva.«