Tema: Poezija

»Istočasno pa le poezija ohranja dejansko zavest o čudu obstoja in zavesti. O tem, da obstoj vsega žari v skrivnosti.«

»V tem je moč poezije.«

»Zdaj se sprašujemo, vnuki humanistov, / zakaj se meč ni spremenil v snežno perut, / krožečo nad oltarjem večne pomladi.«

»ni, ne med pesniki, ne med vojščaki, / še manj med zvermi, kopenskimi živalmi / in pticami, nikogar, ki bi si ne želel / zboleti od ljubezenskega hrepenenja.«

»občutki so zato / da se jih ignorira«

»želim si da bi me vrgel ob steno / me držal za vrat / da ne morem vdihniti / upam da me boš danes porezal / in na tla s krvjo napisal moja si«

»pozno ponoči ližem bejbiko s pirsom v klitorisu / in mislim na mini revolucije / ki mi postrojene v vrsto mahajo / ko iz muzeja hitim na protest«

»bom prišla v nebesa / če vržem ogenj na policijski avto // bodo kakor Mojzes pred njim klečali / anarhisti / in mi polagali svoje črne maske pred noge / ko bom s kolesom jezdila mimo«

»Vedno sem ta, kdor nisem, in nisem vedno ta, kdor sem.«

»V Idioritmiji, ki je 'ustvarjalna oblika sobivanja, kjer vsakdo upošteva in spoštuje tako svoj individualni ritem kot ritem drugega', Barbara Korun na različne načine razprostira, kako biti s seboj in kako živeti z drugimi.«

»Razpadli so mi vsi sistemi pravičnosti. Razpadel mi je jezik. Sestavljam ga nazaj.«

»poezija mi bo naravnala kosti / razvezala vozličke v hrbtenici / naoljila sklepe napela mišice / da me bo potem toliko laže / toliko bolj prepričljivo izničila«

»če obstaja je ne najdem / resnice / izgubljena med pozabo in / izmišljijo«

»mesto se prebuja v mravljišče, ki / objame ulice in ceste, z grmenjem, v nalivu pade / senca čez obraze in se zaprejo drobcena očesca na odhajajoči // ladji, kot se zaprejo okna v razprostorjenem / salonu in majhna vratca v kapitanovi kajuti.«

»kobanizem vas nenadoma preplavi«

»ta narod je izgubil napotnico za psihiatra. // psihiater je izgubil / smisel / za / cinizem.«

»a imam že dovolj«

»luknjičastim upanjem«

»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim.«

»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.«

»Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«

»O vrtnici pesem ne poje. / V vrtnici pesem živi.«

»Dokler mi trava travica / ne zrase, zrase iz srca.«

»Bog, včasih me vzameš v dlan in mi lahno stiskaš grlo – da bi zažgolela in zapela pesmico za Tebe, edinega Tebe.«

»Poezija je kot udeleženost v svetosti.«

»Nisem ne pivo ne soda, ampak čista vodka s trojno destilacijo v Tvojih kleteh, vendar me muči strah – besni alkoholik z rdečim očesom cedi sline, preden se zaveš, nehote vse popije, toda jaz sem Bogova vodka.«

»Če bo iztrebljeno ime, bo obstala ljubezen.«

»Natanko tako, ne poznamo boljše možnosti.«

»Bistvo poezije … uporabili ste zelo zanimiv izraz. Dotakniti se občutja, to mi je zelo všeč.«

»Ah, življenje – bolj široko kot dolgo.«