Zdaj govori pesnik

»Lirično, baladno, groteskno, nostalgično.«

»Ta jezik postaja trpen / s tem jezikom je mišljena slovenščina / mišljena je kaj pa misli manj kaj / ta rev bi rada pa nekako ne more.«

»Leteti za poezijo / tesalijska krila / nenehne premestitve / avtorske avre.«

»Navznoter in navzven obrnjen / torej invertiran / zigurat.«

»Po vseh mestih / zadnjih let / utehe hlapijo.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Če si se vsemu odpovedal, oporne točke potrebuješ, / kamen na hrbtu, datum, uro, smer reke, ključ, / pogled nase iz kota sobe, ne iz ogledala, ki te obsodi.«

»Ne upoštevam kanona poezije, / iz tega se ne trudim delati umetnosti.«

»Nikoli ne bom videl v temi, si mislim, / pa kaj je tako vznemirljivega v tej notranjosti, / nato rečem, drugačnost, drugačno čustvovanje, / drugi občutki, drugačne brazde, serpentine, / preskoki, neprizanesljiva lahkotnost, izkoščičenost, tabernakelj, osnutki, drznost / in nikoli obžalovanje trenutka.«

»Domovanje je, od koder smo. Živi smo samo za hip. Dokler se lak suši.«

»Z njo vzdržujemo stike, omogoča nam močnejšo refleksijo tega, kar se trenutno dogaja. Nekateri so sami, drugi so v stiskah, poezija pa nudi beg in rešitev.«

»Včasih imamo dušo / Nihče ves čas / Zase …«

»Želim streljati na slovenskega predsednika.«

»Ne bom govoril o njej, dokler ne bom odšel iz Slovenije. (Smeh.)«

»Poezija je neke vrste katarza, jaz jo moram pisati.«

»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca, mati živa, sin zdrav, anamnezas psihiatričnega vidika zanemarljiva. /…/ Po 14 dneh hospitalizacije stabilizirana, počutje izboljšano, odlično se odziva na zdravljenje. danes zjutraj usmerjena v ambulantno obravnavo.«

»Bili so veliki časi in moramo se jih spominjati.«

»Ni čudno, da sodobni nasprotniki v svoji splošni popravljalnici zgodovine odrivajo in zamolčujejo to našo čudovito dediščino.«

»Pri nacističnih zavojevalcih ni bilo nič viteškega, samo brutalno prisiljevanje vsega prebivalstva, samo brutalno, neusmiljeno nasilje.«

»Ko danes poskušamo podpreti levo družbeno paradigmo, je samoumevno, da je treba radikalni kritiki podvreči ne samo sedanji neoliberalistični, kapitalistični sistem, ampak kritizirati za nazaj tudi socializem in njegove napake.«

»Zdaj dopuščamo razprodajo vsega, kar je bilo ustvarjeno. Dopuščamo svobodo delovanja domačim in tujim grabežljivcem.«

»Zato zahtevamo državo, ki nam bo zagotavljala človeka vredno življenje.«

»Vsi, vsi, ki živite v kloaki, le vkup z nami. Z nami, obubožana vas, z nami, študentje, profesorji, pesniki, strokovnjaki, prihaja naš čas.«

»Želim postati terorist / streljati na slovenskega predsednika / z nekega okna / v Prešernovi ulici.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»kar zapišem, je laž«

»tudi ta knjiga / je lahko orožje // če znaš dobro ciljati / in ti ni sveta«

»a ravno jaz / sem se moral izuriti v novoreku / za katerega se zdi / da je njegov edini smoter / sabotiranje samega sebe …«

»mrliški list / nekega drevesa / samoljubje ki terja / svoj prostor za izbris«

»Specifika Svetlanine pesniške mačkologije je diskretno sporočilo, ki ob proslavljanju mačjih kraljevskih veličanstev nevsiljivo upesnjuje tudi senčne strani življenja, med drugim boj za preživetje.«