Ključna beseda: poezija

»No torej, smejati sem se nehal šele, kadar sem začel tuliti, in tuliti, da sem se lahko spet krohotal.«

»Je in izgine / Je in mine / Vrtinec vetra in listja sredi noči / In srna se zbudi ždi v belem mrazu.«

»To drhtavo moško telo ob mojem, / premeti sanj, ki si jih izmenjujeva / kot kunca, ki se igrava na travniku, / ljubezen, ki se nenadoma zravna.«

»Včasih / skozi ena vrata / izstopi ljubezen // in se skozi druga / vselijo strahovi.«

»Gotovo to počne, ker ve, / da se tudi jaz kdaj / kot listnato testo / krušim po življenju.«

»To drhtavo moško telo ob mojem, / premeti sanj, ki si jih izmenjujeva / kot kunca, ki se igrava na travniku, / ljubezen, ki se nenadoma zravna.«

»Včasih / skozi ena vrata / izstopi ljubezen // in se skozi druga / vselijo strahovi.«

»Gotovo to počne, ker ve, / da se tudi jaz kdaj / kot listnato testo / krušim po življenju.«

»Zmeraj nosim s seboj kakšnega več.«

»Odločitev za nakup tega zvezka je bila slaba, zelo slaba. Ampak za obžalovanje je zdaj prepozno, škoda je storjena.«

»Da, da, frizerske škarje so v nekem daljnem kolenu brez dvoma v sorodu z giljotino.«

»… in nenadoma sem v politi kavi zagledala svoj spačeni odsev in pomislila, da morda sama v resnici nisem jezna, ampak samo zelo zelo žalostna.«

»Zmeraj nosim s seboj kakšnega več.«

»Odločitev za nakup tega zvezka je bila slaba, zelo slaba. Ampak za obžalovanje je zdaj prepozno, škoda je storjena.«

»Da, da, frizerske škarje so v nekem daljnem kolenu brez dvoma v sorodu z giljotino.«

»… in nenadoma sem v politi kavi zagledala svoj spačeni odsev in pomislila, da morda sama v resnici nisem jezna, ampak samo zelo zelo žalostna.«

»Še kakšno pesem napišem potem pa bo kar bo.«

»Najhuje, kar se zgodi pesniku, / je prilizovanje bralcu.«

»V tem prostoru postajaš ti prostor / ki nima prostora da bi bil prostor.«

»Razložim mu površnost njegovega izdelka / on prikimava odide in pride z novim še bolj površnim / razložim mu natanko to kar sem mu že prej / on prikimava odide in pride z novim / in tako v nedogled / dokler njegovi izdelki ne pustijo dihati človeštvu / in ustvarijo zgodovino površnosti / vprašam ga ali sem jaz njegov učitelj ali davitelj / nekaj časa zre vame in vpraša / kaj mislite o mojem izdelku.«

»Še kakšno pesem napišem potem pa bo kar bo.«

»Najhuje, kar se zgodi pesniku, / je prilizovanje bralcu.«

»V tem prostoru postajaš ti prostor / ki nima prostora da bi bil prostor.«

»Razložim mu površnost njegovega izdelka / on prikimava odide in pride z novim še bolj površnim / razložim mu natanko to kar sem mu že prej / on prikimava odide in pride z novim / in tako v nedogled / dokler njegovi izdelki ne pustijo dihati človeštvu / in ustvarijo zgodovino površnosti / vprašam ga ali sem jaz njegov učitelj ali davitelj / nekaj časa zre vame in vpraša / kaj mislite o mojem izdelku.«

»koliko let je preteklo / odkar so naše dlani / nehale brzeti po gladini / z utrjenim zavedanjem / da pride nova pomlad / ko se bo mogoče zliti«

»Noč ima svojo moč, pravi pregovor, in nekaj je na tej moči, saj drugače ne bi vztrajali do jutra v poplavi ljudi in besed.«

»da so prelomi / zato da se spustiš / čeznje«

»Prevod je izvrstna preizkušnja za pesem.«

»Po mojem mnenju res dobre pesmi slab prevod ne more uničiti.«

»Sicer pa lahko takoj prepoznamo, da je prevod slab, a vseeno čutimo, da je nekaj tam, kar je resnično in kar je prava poezija, literatura in umetnost.«