»Leto 2023 si bomo prav gotovo zapomnili po izidu vseh treh delov Montaignovih Esejev v prevodu enega izmed največjih slovenskih prevajalcev vseh časov Branka Madžareviča. Skoraj tisoč strani dolgo monumentalno delo francoskega humanista 16. stoletja, ki so ga doslej slovenski bralci lahko v svojem jeziku spoznavali le skozi skromen izbor iz leta 1960, je zdaj dostopno v celoti in v tekoči sodobni slovenščini.«
»Maležič je na podlagi lastnih pisateljskih izkušenj in dobrega poznavanja jezika različnih ljubljanskih subkultur poustvarila prepričljiv urbani jezik, ki se tako po pomenski natančnosti kot po jezikovni spretnosti v največji meri približa izvirnemu. Z nenehnim iskanjem pogosto inovativnih, idiomatično sprejemljivih slovenskih besed oz. besednih zvez, s katerimi je številne kulturološko in družbeno zaznamovane elemente poslovenila, prevajalka slovenske bralce neposredno potopi v tujo realnost, ki pa ji najde paralele v tukajšnji, tako jezikovni kot socialni. V tem smislu je njen podvig prevajalski in pisateljski hkrati.«
»Vesel sem, da se je ta nagrada končno pojavila in da zdaj tudi to področje dobiva prepoznavnost v družbi. Ker mladinska in otroška literatura je formativna literatura, ob kateri mladi rastejo, usvajajo jezik, si bogatijo besedni zaklad, se navajajo na jezikovne vzorce, ki jih bodo potem uporabljali. Zato je velika odgovornost vseh, ki se ukvarjamo s knjigami, da mladim damo kakovostno literaturo, tako vsebinsko kot jezikovno.«
»Ta klasična zbirka pravljic za odrasle ponuja fascinanten vstop v svet nam eksotičnega arabskega Vzhoda, kjer se prepletajo mistika, pustolovščine in moralni nauki.«
»Ko sem Malega princa dobil v roke, me je vsega prevzel. Vedel sem, kakšno dragocenost držim v rokah, in sem se bal, da bi mi jo ugrabila kaka druga založba. A se je zataknilo že pri glavnem uredniku.«
»Podobno kot Francija in veliko drugih držav ima zdaj Slovenija dva komentirana prevoda, ki se v veliko pogledih dopolnjujeta in tako bogatita naš verski in kulturni prostor.«
»S tem smo dobili izvedbo dveh paradigem prevajanja in komentiranja Svetega pisma, ki sta značilni za celotno zgodovino judovstva in krščanstva od antike do danes.«
»Znanstveni eros, ki seva iz njegovega pristopa k problemu in ki ga je opazilo tudi njegovo akademsko in založniško okolje, sam na sebi kajpak ne bi zadoščal za nagrado Radojke Vrančič, a Škrabanu je uspelo tudi kot prevajalcu: elegantno je obvladoval razčlenjena besedila, v prevodu je vzdrževal jasno sporočilno linijo in ohranjal visoko stopnjo berljivosti oziroma neovirane razumljivosti.«