Tema: Književnost

»Iz Rima sem se leta 2016 vrnila, da doma tudi ostanem. A če bi ostala v Ljubljani, verjetno ne bi pisala tretjega dela, Bruselj pa je nov vir novega navdiha in tvori tudi trilogijo mojega profesionalnega življenja.«

»Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave.«

»Tudi prizorišča v vseh treh romanih so resnična, na njih se seveda dogajajo izmišljene zgodbe z izmišljenimi ljudmi, ampak v resnici so vsi ti kraji, vse te lokacije, bari, ceste tam, celo drevesa.«

»In morda bo v njem ob ljubezni tudi kakšen kriminal.«

»pogumno spoprijel z literarnim 'mamutom'«

»koherenten, suveren in sočen prevod z močno avtentično prezenco«

»ohranil naraven epski zamah in ne da bi oslabil razumljivost sporočila, jasno izpeljal tudi zelo kompleksne povedi«

»knjigo, ki pogoltne človeka«

»So mogoče stvari danes drugačne? Mar govorimo o literaturi in njeni estetski vrednosti ali, nasprotno, o ljudeh, o odtenku njihove kože, o njihovem glasu, njihovi starosti, njihovih laseh, njihovem psu, kožuščku njihove muce, notranji opremi njihove hiše, barvi njihovega suknjiča?«

»mojstrovina nima nobene téme in o ničemer ne govori, prizadeva si zgolj nekaj povedati ali razkriti«

»ta zgolj je že vse in ta nekaj je že vse«

»Dragi prijatelji, ki se ga z mano po navadi samo totalno nažgete, vesela bom, če me boste obiskali in si ogledali, kako se trudim obnašati kot odrasla oseba.«

»Smrt je zmerom enaka, toda vsak človek umre po svoje.«

»Predstavljam si tišino, / ne krik galeba, ko spozna, / da doma ni, / tišino, ki potem sledi.«

»Dom je hladna voda v orošenem vrču. / Dom so roke, položene na mizo / v nedeljski tišini, po delu, / prazne, ki čakajo, / ki odločajo, / edine, ki ustvarjajo zgodovino. // Dom so roke, na katerih smeš jokati.«

»Poslušaj, nisem tukaj, da bi ti uničila življenje. To vse se je kar zgodilo.«

»Za deželo poletja je druga pokrajina. Zvečer / bo polna luna, ki ima ob strani pego / v obliki peščenega zajca. Luna, polna in bleda, / z ovsenim sijem. Ostaniva tu: razkriva se drugo poletje.«

»Naša zlatna zamljica se je klicala Istra buh zna krko šekolov...«

»Poznam tudi nekaj izobraženih in zares prijetnih ljudi...«

»Kaj bi ji lahko še napovedal? Friedel je bila zlato dekle...«

»Potem so polovili teleta in jih začeli drugo za drugim klati...«

»Kaj počne Spomin med temi kamni v nenehnem / vračanju...«

»S prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem, pravi.«

»Prozne pesmi v ciklu Dvojni obroč iz zbirke Zdravljenje prednikov interpretirala dramska igralka Alenka Kraigher.«

»Minimalistična govorica, ki pa je polna zgodovinskih referenc in izrazito večplastna.«

»Občuteno domoljubna, vendar absolutno tuja slehernemu nacionalizmu ali lokalizmu.«

»Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano.«

»Šesterica zgodb napisana s poetičnostjo poezije in globino filozofije.«

»Bo vrnil mi kdo melodijo, ki sem jo vrhovom zapel? Daljine so gluhe in spijo, z nikoder ne en odmev.«

»Zaprl je vrata in se s hrbtom naslonil nanja. Tema ga je zagrnila kot pasta za čevlje, malo se mu je celo zavlekla v usta, da je moral pljuniti.«