Zdaj govori pisatelj

»nobenih novoodkritih spominov ni«

»kaj, če je to, kar mislim, da sem – jaz –, le asemblaž delov, umov, jazov?«

»lahko bi sestavil drugačno verzijo iz alternativne zbirke fragmentov; lahko bi se rodil iz drugačnih delov; lahko bi sestavil nekoga drugega«

»Zame je največji uspeh najti bralca, ki bo z empatijo in globino prebiral moje knjige.«

»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.«

»V letalstvu se je znašel deloma zaradi okoliščin, delno po lastni izbiri.«

»Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje.«

»Aresta kot laboratorija ne od znotraj ne od zunaj ne more nihče ponazoriti in ponoviti tako natančno, da bi ustrezal resničnosti, če ni polbog, če ni bolan, če ni pacient ideologije. K sreči ga njegova umrljiva narava vedno premaga, tako da je vse skupaj samo epizoda.«

»Če picerista primerjam s Podstenškovim 'zapornikom' iz romana Sredi pajkove mreže, Merčev junak vendarle čuti nekaj več empatije, a zlomljen je že od otroštva.«

»Občasno picerist ironično interpretira tudi izjave in črno kroniko v osrednjem časopisju in televizijskih dnevnikih.«

»Nekateri večkratni družinski umori nas spomnijo na nedavne resnične dogodke.«

»Iz kje si? Zabavno se mi je zdelo, da mi ni nihče verjel, da prihajam z Madžarske.«

»Moj junak spozna, da si zanamci zaslužijo boljši svet. Ura je tik pred dvanajsto, počasi se zavedamo, da so šle stvari predaleč in da so v naši kulturi in civilizaciji tokovi, ki bi še lahko zaustavili to, kar se neizogibno približuje katastrofi. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bomo imeli več vode, zraka, ničesar, kar človek kljub sodobni civilizaciji potrebuje za življenje.«

»Salman Rushdie je nedavno povedal, da je programu naročil pisanje kratkega besedila v 'Rushdiejevem literarnem slogu', rezultat pa označil kot 'absolutno smetje'.«

»Čeprav smo Slovenci in Italijani že 20 let del iste Evropske unije, meje med slovenskim in italijanskim svetom še vedno obstajajo.«

»Če je bil Marko Đorđić v prvem romanu 'divji, nedolžen fant, ki ga je bilo zlahka imeti rad, ker je neko surovost tega okolja združeval s svojo blazno občutljivostjo...'«

»...pa je v tokratnem romanu po avtorjevih besedah nastala zgodba o tem, kaj se zgodi s takim človekom po desetih letih življenja v nekem prostoru, ki je zaznamovan s travmami, bolečinami, tudi revščino ter razklan na vseh mogočih ravneh.«

»… seks je v sodobnem svetu pogosto nekakšna tržna menjava, čeprav s tem ne mislim na prostituiranje ali kak podoben deal in se zato pogosto identificira z neoliberalnim kapitalizmom; zame je seksualnost gola emocija in skrajno razdajanje strasti, čista, globoka in jasna ljubezen, v tem sem do skrajnosti sproščena …«

»… svet literature me je vedno privlačil prav zaradi svoje izmuzljivosti, večplastnosti in možnosti neštetih izborov interpretacije in percepcije in mogoče se bom kdaj kasneje ukvarjala le z njo: zadovoljena sem že s tem, če imam občutek, da sem pozorna bralka, čeprav je tudi res, da sem spoznala, da mi največ pomeni življenje samo po sebi, ljubezen, spolnost, prijateljstvo. Osebna sreča, kakor radi rečemo. Ta je več kot literatura, biznis, uspeh. Živeti!«

»Zgodilo se je, da so danes v Franciji mladi ljudje, ki ne le, da niso kristjani, ampak še niso niti slišali za krščanstvo, ker jim starši ali celo stari starši o njem sploh niso govorili.«

»Ja, smisel iščejo tako kristjani kot muslimani. In moja mlada moška, poudarjam: mlada, saj ju bolj vzgaja internet kot šola.«

»Kako čudno je – srce parajoče čudno, ko ugotoviš, da so tvoji starši v spominskem posnetku mlajši ne le od tebe v sedanjosti, temveč tudi od tvojih otrok.«

»Izboljša mišljenje, in to popolnoma brez vzreje in kaznovanja.«

»Mar nima utopija svojega izhodišča v odsotnosti nečesa, v nestrinjanju?«

»A kakšen je bil Wonka, preden je ustanovil svojo znamenito tovarno čokolade? Je bil od nekdaj tako … no, poseben?«

»Pariz sem zapustil pred tremi leti, da bi odletel stran od onesnaženosti, stresa, samouničenja, norosti in hitrosti mesta. Ni mi žal.«

»Ker sem zaprt v hiši s pogledom na morje, plažo, vrt in bazen, sem najsrečnejši zapornik na svetu.«

»Imam tri otroke: dve, štiri in dvajset let. Ni mi ostalo časa za ustvarjanje in zelo me je sram in počutim se krivega, ker sem to rekel, vendar sta bila to najsrečnejša dva meseca v mojem življenju.«

»Zaprli so me s tremi otroki in ženo z izgovorom, da ne naj počnem ničesar drugega kot kuham, se igram, poučujem in skrbim za družino.«

»Ko pišem, na neki točki vedno dobim občutek, da je to besedilo že bilo napisano, da že nekje obstaja, ne v meni, ampak zunaj mene, in da ga moram samo še zapisati, preden besedilo izgine.«