Zdaj govori pisatelj

»Glavno, da je Jugoslavija.«

»Ne gre za to, da izrečemo vse, kar mislimo; glavno in pomembno je, da ne povemo tega, česar ne mislimo.«

»Čudovito je biti nagrajen. Vesel sem, navdušen.«

»To vam zagotavljam jaz, ki še vedno nosim oblačila iz sedemdesetih let, staromodne srajce in raztrgane puloverje.«

»Svet ne sme pozabiti tega, kar se nam je zgodilo!«

»Zame je bila kot angel, saj je do potankosti razumela naravo mojega 'posebnega' vedenja.«

»Zaradi omejitev in travm, ki sem jih doživel v času fašizma, je bilo zame tako, kot da sploh ne bi občutil otroštva in mladostništva.«

»Nisem ljubitelj druženja ob kavi, še manj v gostilni. Vina ne maram …«

»Razen Kocbeka in Jančarja nikoli nisem imel pravih prijateljev.«

»da bi si zapomnili, da je treba ohranjati tisto iskrico upanja v pravičnost, ki smo jo deportiranci gojili v temačnosti lagerja in jo kljub grenkim spoznanjem o pozabi naših žrtev gojimo še naprej«

»Knjiga je posvetilo Italiji, deželi mojih prednikov.«

»Želel sem napisati nekaj večjega od tistega, kar sem napisal prej, pustiti za seboj vse omejitve, ki sem si jih najprej postavil v 20 letih kinematografije ... a sem jih paradoksalno postavil tudi v svojih prvih treh romanih.«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Nepopustljivost, jeza, pohlep, pijančevanje in vse to so v primerjavi zgolj puhlice: prav skozi ošabnost je hudič postal hudič: ponos vodi vse druge v vice: to je popolno protibožje stanje duha.«

»Bil je petek in sloneli smo na šipi v sobi, v temi. Gledali smo na ulico pred blokom, kdaj se bo pripeljal z avtom, in ko smo ga zagledali, smo šli spat in se pokrili z odejami čez glave in čakali novo eksplozijo. In potem je sledilo: Pizdaaa, tele zarukano, kje so moje gate, prasica. Pravljica za lahko noč ...«

»Ti lahko izhajaš samo iz tega, kar v tistem trenutku si, kar vidiš in kar se ti zdi, da je prav.«

»Težko je kaj reči ob tem. Seveda me veseli, ker imam takšnega bralca, ki živi s knjigami in ki tako misli o mojem pisanju. Je pa to mnenje, zlasti ker je neposredno in javno, zame tudi nekoliko obremenjujoče.«

»Slovenija premore odlične prevajalce, zaradi katerih skorajda ni knjige, ki je pomembna v evropskem kontekstu in ne bi bila prevedena v slovenščino.«

»Lažje mi je to umestiti v neki zgodovinski kontekst, čeprav je precej biografskih elementov v tej knjigi.«

»Prevajanje pomaga, da spoznaš avtorje.«

»Sem proti vojni, saj v vojni umirajo nedolžni. V vojni je takojšnja žrtev resnica. Vedno je težko presoditi, kaj se v resnici dogaja.«

»Mini Trumpi vznikajo po svetu.«

»Imam skriti vir, ne smem povedati, kje to je.«

»Brez umetnosti bi bili ljudje zelo osiromašeni.«

»Ne maram knjig, ki mi sporočajo, kako naj razmišljam, temveč knjige, ki me napeljujejo k razmišljanju.«

»A tudi v Bolgariji se zaljubljamo, poročamo, ločujemo, umiramo zaradi naravnih vzrokov.«

»Ne vem, ali obstaja evropska literatura. Se pa beremo, prevajamo, vedno bližje smo.«

»Jaz sem pisatelj. Kot politik bi se moral ukvarjati s popolnoma drugimi stvarmi.«

»Ne morem biti tiho, ko vidim, da gre kaj narobe.«

»Če je bil prvi del Moje Amerike dinamično spisana kolekcija njegovih razmišljanj, analiz in osebnih izkušenj, namenjena širšemu in radovednemu krogu bralcev...«