Zdaj govori pisatelj

»Čeprav smo Slovenci in Italijani že 20 let del iste Evropske unije, meje med slovenskim in italijanskim svetom še vedno obstajajo.«

»Če je bil Marko Đorđić v prvem romanu 'divji, nedolžen fant, ki ga je bilo zlahka imeti rad, ker je neko surovost tega okolja združeval s svojo blazno občutljivostjo...'«

»...pa je v tokratnem romanu po avtorjevih besedah nastala zgodba o tem, kaj se zgodi s takim človekom po desetih letih življenja v nekem prostoru, ki je zaznamovan s travmami, bolečinami, tudi revščino ter razklan na vseh mogočih ravneh.«

»… seks je v sodobnem svetu pogosto nekakšna tržna menjava, čeprav s tem ne mislim na prostituiranje ali kak podoben deal in se zato pogosto identificira z neoliberalnim kapitalizmom; zame je seksualnost gola emocija in skrajno razdajanje strasti, čista, globoka in jasna ljubezen, v tem sem do skrajnosti sproščena …«

»… svet literature me je vedno privlačil prav zaradi svoje izmuzljivosti, večplastnosti in možnosti neštetih izborov interpretacije in percepcije in mogoče se bom kdaj kasneje ukvarjala le z njo: zadovoljena sem že s tem, če imam občutek, da sem pozorna bralka, čeprav je tudi res, da sem spoznala, da mi največ pomeni življenje samo po sebi, ljubezen, spolnost, prijateljstvo. Osebna sreča, kakor radi rečemo. Ta je več kot literatura, biznis, uspeh. Živeti!«

»Zgodilo se je, da so danes v Franciji mladi ljudje, ki ne le, da niso kristjani, ampak še niso niti slišali za krščanstvo, ker jim starši ali celo stari starši o njem sploh niso govorili.«

»Ja, smisel iščejo tako kristjani kot muslimani. In moja mlada moška, poudarjam: mlada, saj ju bolj vzgaja internet kot šola.«

»Kako čudno je – srce parajoče čudno, ko ugotoviš, da so tvoji starši v spominskem posnetku mlajši ne le od tebe v sedanjosti, temveč tudi od tvojih otrok.«

»Izboljša mišljenje, in to popolnoma brez vzreje in kaznovanja.«

»Mar nima utopija svojega izhodišča v odsotnosti nečesa, v nestrinjanju?«

»A kakšen je bil Wonka, preden je ustanovil svojo znamenito tovarno čokolade? Je bil od nekdaj tako … no, poseben?«

»Pariz sem zapustil pred tremi leti, da bi odletel stran od onesnaženosti, stresa, samouničenja, norosti in hitrosti mesta. Ni mi žal.«

»Ker sem zaprt v hiši s pogledom na morje, plažo, vrt in bazen, sem najsrečnejši zapornik na svetu.«

»Imam tri otroke: dve, štiri in dvajset let. Ni mi ostalo časa za ustvarjanje in zelo me je sram in počutim se krivega, ker sem to rekel, vendar sta bila to najsrečnejša dva meseca v mojem življenju.«

»Zaprli so me s tremi otroki in ženo z izgovorom, da ne naj počnem ničesar drugega kot kuham, se igram, poučujem in skrbim za družino.«

»Ko pišem, na neki točki vedno dobim občutek, da je to besedilo že bilo napisano, da že nekje obstaja, ne v meni, ampak zunaj mene, in da ga moram samo še zapisati, preden besedilo izgine.«

»Roman sem tako napisal, v enem zamahu, v enem samem neprekinjenem gibu, ki ni terjal pike.«

»To ni vaša last, to je socialistična last, to ni vaše.«

»Jugonostalgija je nesmiselna kot nostalgija za družbeno ureditvijo, ki je bila idealna in si želimo, da bi se vrnila.«

»Hodili smo na morje. To ni pomembno kot znamenje uspešnega socializma.«

»Jaz sem to naredil. Tole je moje.«

»Svoboda volje je nezmožnost poznati dejanja, ki so še v prihodnosti.«

»Bookerjevo nagrado bom z neverjetnim zadovoljstvom odnesel nazaj na Irsko.«

»Te knjige nisem napisal kot izrecno svarilo, napisal sem jo, ker sem hotel ubesediti idejo, da se stvari, ki se dogajajo v mojem romanu, dogajajo vedno znova skozi zgodovino, in da moramo morda poglobiti svoj odziv na tovrstne ideje.«

»Bil sem obseden z dejstvom, da lahko sodobna država tako propade ... Vsi na Zahodu smo le dve ali tri vlade oddaljeni od propada demokracije.«

»Raje eliptično kot epileptično.«

»Stojimo pred Trgom San Sepolcro. Komaj sto ljudi, ljudi, ki nič ne pomenijo. /…/ Čakajo, da spregovorim, a nimam kaj reči. /…/ : to so ljudje vojne. Vojne in mita o njej . . .«

»Oglejte si jih, poslušajte jih, ne razumejo, kaj se dogaja. Ne eni ne drugi. Ne razumejo, kaj jim počnem. /…/ Pred zgodovino sem se že opravičil, vendar moram priznati: slepota življenja v odnosu do samega sebe je presunljiva.«

»Nihče si ni želel prevzeti križa oblasti. Jaz ga bom sprejel.«

»Smisel našega narodnega zedinjenja v eno samo veliko in močno, moderno nacionalno državo je prav v tem, da bodo naše sile tedaj ostale v deželi...«