Zdaj govori pisatelj

»A ne: še v ječi sredi slepih sten / nihče mi dveh ne vzame dragotin: / ljubezni in vesoljne slave zvezd.«

»Gledam pa se ne morem nagledati / te svetlobe tega zrnja gorečega / ki ga raztresaš po morski modrini.«

»V zaporu človek razmišlja drugače kot v običajnem življenju. V zaporu so noči drugačne, so dnevi drugačni, drugačni so dihanje in bedenje in sanjanje, vsa človeška bit postane drugačna.«

»Kot bi imela za hrbtom luč, ki je ne vidiš, / jo pa čutiš.«

»Slovenec ima najraje, če je humor organiziran v prepoznavno obliko, da se takoj vidi, da bo prišla na koncu poanta. Najraje ima vice o Slovencu in Bosancu ipd., ker pri teh ve, da bo poanta prišla, ko bo na vrsti Bosanec.«

»Nedvomno je bila kamera postavljena na vrh zvonika ali morda na ogrodje iz železnih nosilcev, ki se dviga nad jaškom rudnika …«

»Francoščina mi daje distanco, ki jo pisatelj potrebuje. Moraš biti oddaljen od nečesa, spominov, dežele.«

»Ko sem zagledal ubežnico – da gre za žensko mi je postalo jasno četrti dan našega zasledovanja – sem začutil željo, da bi dan za dnem hodil po njenih stopinjah in ponoči varoval njene ognje.«

»V 'tajgi' hoditi nima dobesednega pomena. V resnici se je treba gibati z lahkotnostjo plavalca.«

»Povprečen avtor brez sloga, ki je literarno zloglasnost dosegel zaradi neznačilne napake v presoji kritikov, ki niso razumeli zgodbe.«

»Zgodi se tvoja volja«

»Mesto, ki mu pravijo tudi 'mesto neobstoja', podal svež pogled.«

»Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo.«

»Nemogoče je dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela.«

»Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali, a nista vedela, zakaj so prišli vojaki iz vojašnice na Oberdankovem trgu in stojijo in gledajo.«

»Saj, z zidka na ulici Romagna so jih večkrat opazovali, vojake, kako preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kako žrejo plameni hišo, ki je tako lepa in visoka?«

»Zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?«

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»V tistih letih sem se imel za 'angažiranega' pisatelja.«

»Ugibanja, ali je roman mogoče brati tudi kot literarno utopijo...«

»Magično.«

»Vsekakor me veseli, da sta ta ideja in nagrada preživeli svojih prvih 30 let. Bili sta učinkovita spodbuda in promocija slovenske jezikovne in duhovne ustvarjalnosti v romaneskni formi. Vse to zagotovo potrebujemo.«

»Ne samo to, služi namreč moči in kapitalu in ne prebivalcem. Ljudje, ki protestirajo, nimajo drugega načina, kot da izrazijo svoj bes na ulici.«

»Gibanje Black Lives Matter oziroma Temnopolta življenja štejejo je v razmahu od umora Michaela Browna v Fergusonu leta 2014.«

»Sam se ne bi šel takšnih protestov, ampak obsojati nasilje na ulici, medtem ko policija redno ubija prebivalce brez kakršnih koli posledic, ima veliko večje posledice v svoji protizakonitosti.«

»V vsakem nacionalističnem projektu, vključno s fašizmom, obstajata fantazma in mit o nečem, kar je 'čista nacija'.«

»Kar nas zanima v književnosti, je pripovedovanje zgodb. Ni treba, da smo izvor dejstev.«

»Dvomim, ali bi sploh bil izbran. O tem ne razmišljam ravno veliko. Niti me to ne zanima tako podrobno.«

»umetniškega poliglota«

»Jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, popisuje pota naše domačije, se uriniti želim!«